Trgovina Flat na Miklošičevi je nekoliko prenovljena. Obiskala sem jo, da si malo skrajšam seznam potreb, sedaj, ko sem vse spet pregledala, je postal še daljši. Kupila sem si vrsto čudovitih reči in vrsto čudovitih dodala na svoj ”want, need & wish” seznam.
Flat je ena izmed trgovin, ki vsakič, ko zavijem vanjo, najdem nekaj novega, pa čeprav je morda že bilo tam. Tako imenovani Ikea sindrom.
In kaj sem novega našla? Nova linijo luštnih osebnih dodatkov za na vrt Baci Milano. Za vrtnarjenje v stilu. Predpasnik, rokavice, zalivalke in še vsesorte, da se kar stopiš in da poleg trave, od zavisti pozelenijo tudi sosedje. Če vam delujejo zalivalke in cvetlični lončki malo ”flat” je to zato, ker tudi so. Prilagodijo se vsebini. Rokavice mi bodo prav prišle za pletje okrog čilijev, zalivalka je pa tok nora, da sem jo enostavno morala imeti.

Nos me je takoj popeljal do ekstremno dišečih in fensi mil Gianne Rose in še v tako lepih škatljicah so spravljena, da se ne moraš nagledat niti navohat. Milo je ostalo na seznamu, ker še nimam poličke v kopalnici, si jo pa že kar predstavljam, z milom seveda. Grem stavit, da bodo gostje potem vsaj pet minut dlje v kopalnici.

Nabavila sem si nekaj malega iz hudo norega kuhinjskega servisa Seletti. To sem že prav čakala. Všeč mi je, ker je vse tako posebno in vsaka stvar je izdelana v obliki, ki ni običajna. Oziroma ne, oblika je običajna, material za to obliko ni.
Všeč mi je ta odmik od klasike. Odštekana brezčasnost. Oblika sili k temu, da bi izdelek po uporabi zavrgli, material pa govori drugače. In s takim designom, izdelek ni več samo izdelek, ampak postane izkušnja. Ne samo za imetnika, ampak za vsakega uporabnika.

Posodica bo za moj Kellog’s. Skodelica pa za kavico. Za kavo imam vsako skodelico različno. Potem pa jih uporabljam po razpoloženju.


Ta servirni lonec mi je tako všeč. Lahko ga uporabimo za jušnik, ali pa bolje, za serviranje škampov v buzari. Take stare oblike je, ki jo v kovini najdeš verjetno le še pri naših babicah. S steklenicami pa bi marsikdo imel skomine, ker so tako tanke, ampak se ni nič za bati; doma imamo take tanke kozarce in so še vsi iz kompleta. Brez trkanja na les.


Zelo se mi dopadejo peščene ure. Za malo nostalgije v stanovanju. Edino ne vem, kaj bi kuhala takega, da bi čakala 60 minut, čeprav se mi prav dopade. 10 minut je idealna zame, ker imam obdobje kuhanja po receptih in povsod piše ‘’stir for 10 minutes, than add…”. Seveda vedno pozabim pogledat na uro in po neučakanih 6 minutah že dodajam naslednje sestavine. Ker bom delala afriški boboti, je ta ura res ‘’something you can’t do cook without”. Sta pa npr. 10 minutna in 30 minutna ura lahko odličen par. 10 za kuhanje, 30 pa za delanje trebušnjakov.

In ko so jedi mednarodno obarvane, naj bo tudi pogrinjek; v obliki zemljevidov večjih svetovnih mest in v obliki zastav, ki jih lahko uporabimo tudi za prt. Če me pa še pot kam ponese, zemljevid preprosto vzamem sabo, ali pa prijetno zamotim goste, da malo posanjarijo, ko čakajo na mojo kuharijo.

Kupila sem si eno potovalno vrečko za čevlje in fensi palerino za na kolo. Že cel april jo kupujem in za prvomajske mi bo prišla prav. On the back of my head pa sem si zapisala spodnjo fensi in domiselno vrečkico s posodicami za na avion. Zelooo jo bom potrebovala, ko bom odsanjala tistih 20 sanj.

Na listku se je znašla tudi fensi blazina za na plažo ali za lenobne trenutke ob bazenu. Ker je svetla, ni vroča in ker je svetla, moj ten izgleda temnejši, plus k novim kopalkam se bo lepo podala.

Na wish listi se je znašel tudi set orodij. His and Hers tools. Julija je moj rojstni dan. Ja ja. And pink is my colour. Čeprav nam orodja doma ne manjka. Smo družina z dvema močnima hobijema in za enega od njiju, bi bil in ta set kaplja v morje. Ampak, nimamo pa ŠE nobenega tako ličnega kot je ta iz Flata.

Mini žepne igrice Playpocket večkrat kupim za mini darilca in z njimi s kombiniranjem različnih playpecketov naredim kako foro. Nazadnje npr. sem podarila ”IQ sestavljanje likov za pretegnit možgančke v kombinaciji s frnikulami, če IQ ne bi šel najbolje”.

Presenetil me je pa gumitvist. Večkrat razmišljam, ali se otroci danes sploh še igrajo gumitvist, tako kot smo se ga mi. Usa usa usa sa pipi duga čarapa. Do pete mi je šlo, šesta pa ne več. Me prav zanima, kako bi se danes vsi lomili. Neprecenljiva točka za kako zabavo.

In ko smo že pri igricah. Tudi čudovite lesene otroške igrače imajo. In ko bom imela otroke, se bodo zagotovo tudi s takimi igrali. Se mi zdi, da preprostejše igrače pametne igrače in tudi bolj spodbujajo domišljijo.
Ko se sem si kupila novo kolo, se je malo za tem odprl Flat. In nisem mogla verjet. Še danes ne morem. Abicijevo kolo. Ravno tako kolo, ki sem si ga zamislila, da bi ga imela. Retro in nov in lep. In oni ga imajo. Zdaj svojega pospešeno vozim čez vse robnike, kanale, you name it, vse za to, da se malo hitreje obrabi.

In če pomislim, se v tej trgovini skriva marsikaj, kar sploh ne bi pomislil, da bi kje lahko to pri nas kupil in to v taki trendi trgovini. Npr. peščene ure, zastave držav sveta, mini igrice, sploh gumitvist in frnikule, fensi pahljačo, in celo american style poštni nabiralnik. Tok je hud. Me prav zanima koliko bi naš poštar zahteval za premikanje zastavice, v znak, da imamo pošto.
In, ok. Mogoče si s kapo za pod tuš ne predstavljamo nekaj glamuroznega, ampak tele so pa prav kul. Danes grem pod tuš z Mirójem.

Priporočam še malo listanja ob kavici.